Hunter's Enigma Gepard *HR- aka Pepi
Moje prvo srečanje s to pasmo je bilo - verjeli ali ne - v obdobju, ko sem iskala primerno pasmo psa za našo družino. Ko smo ga pripeljali domov, je meni še vedno nekaj manjkalo. In naposled sem le ugotovila, da je tista "stvar", ki mi manjka - mačka. Na prvi pogled sem se zaljubila v obliko in velikost mačk pasme Maine Coon, vendar mi kot študentki, finance niso dopuščale nakupa.
Leta 2009 je splet okoliščin prinesel nakup mojega mačjega lepotca. K meni sicer ni prišel kot mladiček, temveč kot odrasel nekaj več kot leto dni star samček v dokaj slabi psiho-fizični kondiciji – dediščini prejšnjega doma in prvega skrbnika. Kljub temu sem bila presrečna, saj se mi je uresničila zelo velika želja.
Gepardov prihod je v našo družino prinesel veliko novih, lepih in na žalost tudi manj lepih trenutkov, še posebej, ko je ta mačja lepota iznenada zbolela. Ob skrbni negi in uspešni ekipi veterinarjev se je Gepard kar hitro ponovno postavil na noge. Z dobro prehrano, nego je tekom mesecev pridobil na fantastični fizični kondiciji, z izkazovanjem veliko ljubezni, pozornosti pa nam pričel tudi zaupati in postal ‘odprt’ in karakterno vesel, ljubeč, zaupljiv mačkon.
Kljub temu, da je Gepard pasemski maček nisem razmišljala o razstavljanju, dokler nisem spoznala, moje sedanje zelo dobre prijateljice, Simone. Po nekaj pogovorih sem se odločila, da bova z Gepardom vseeno obiskala razstavo in se pokazala sodnikom in obiskovalcem. In? Da, razstave so me popolnoma prevzele . Na njih sem spoznala ogromno prijetnih ljudi, ki so in še vedno razmišljajo enako kot jaz: da so mačke družinski člani, najboljši prijatelji in ne “samo” neka žival. Z Gepardom zato zdaj nekajkrat letno obiščeva kakšno razstavo, kjer se ponovno srečava s sedaj že "starimi" prijatelji.
Mačje razstave so nama v veselje in na njih uživava oba – Gepard popolnoma sproščeno v občudovanju in šarmiranju obiskovalcev, meni pa pomenijo veselje, druženje, sprostitev in hobby, ki mi daje voljo in energijo v življenju.